Od zloma nacizma do padca berlinskega zidu sta demokratični (ZDA) zahodni in komunistični (SZ) vzhodni blok merila moči v t. i. hladni vojni. Zaradi ravnovesja strahu, ki je izviral iz izenačene oboroževalne tekme, sta se velesili izogibali neposrednemu spopadu, posredno pa je hladna vojna povzročila številna krizna žarišča v svetu. Sčasoma so številni politični in ljudski upori ter tehnološka in gospodarska premoč Zahoda pahnili komunizem v krizo, ki se je končala z razpadom ZSSR in Varšavskega pakta leta 1991.
“Ta vojna ni podobna nobeni pretekli vojni. Kdor zasede ozemlje, narekuje svoj družbeni red. Vsakdo narekuje svoj red, do koder napreduje njegova vojska,” je že leta 1945 dejal Stalin. Glavno vprašanje je bilo vplivno območje komunističnega vzhoda in kapitalističnega zahoda. Zaradi ideoloških razlik in nasprotujočih interesov se je med obema velesilama že med II. svetovno vojno pokazala razpoka, ki je po vojni prerasla v popolni razkol…
♦ Naloga 1
♦ Naloga 2
Naloge so dostopne v pdf obliki na roletnem zavihku “Pomoč”