Vprašanje jugoslovansko-italijanske meje in Trsta so po II. svetovni vojni reševali do leta 1954. Največje jadransko pristanišče Trst je bil za Zahod strateško pomemben. Jugoslavija je bila socialistična država, ki pa se je po letu 1948 oddaljila od sovjetskega vpliva.
Leta 1947 so z mirovno pogodbo ustanovili STO – Svobodno tržaško ozemlje. Območje je bilo pod kontrolo Združenih narodov. Razdeljeno je bilo na
- cono A (Trst z okolico), ki so jo kontrolirali zavezniki in
- cono B (Milje-Novigrad), ki je bila pod kontrolo Jugoslavije.
Številna politična dogovarjanja in napetosti je rešil londonski sporazum (1954), po katerem je cona B je pripadla Jugoslaviji, večina cone A pa Italiji. Na območju STO so ves krizni čas potekale obširne selitve slovenskega in hrvaškega ter italijanskega prebivalstva. Dokončno so vprašanja uredili z Osimski sporazumi (1975) – dokončno uredijo politična vprašanja, vprašanja manjšin in gospodarskega sodelovanja.
 |
 |