1961 – 1989
V noči med 12. in 13. 8. 1961 so začeli pripadniki nacionalne vojske, policije in obmejne policije zapirati cestne povezave proti zahodu. Na mejnih prehodih so bile sovjetske enote ves čas v bojni pripravljenosti in povezave med vzhodnim in zahodnim Berlinom so bile pretrgane.
 |
156,4 km dolg berlinski zid je mesto delil na dva dela. Zid je dopolnjeval še obsežen varovalni sistem (bodeča žica, jarki, protitankovski ježki, rešeta, kontrolna vozila, opazovalni stolpi in službeni psi), ki so ga skozi vsa leta nadgrajevali. Okoliške prebivalce so izselili in razstrelili bližnje cerkve – v premeru 100 metrov od zidu je zevala praznina. |
 |
Zahodni Berlinčani že od leta 1952 niso smeli več prosto potovati v NDR. Po dolgih pogajanjih pa so le dobili posebne prepustnice, ki so jim ob koncu leta dovoljevale obisk sorodnikov. Po postavitvi berlinskega zidu pa je za vzhodnonemške stražarje veljal ukaz, da na kakršen koli način preprečijo poskus pobega, kar so tudi redno izvrševali. Vojaki so bili poleg tega zadolženi tudi za preprečevanje vmešavanja zahodnonemškega tiska, ki je berlinski zid in vse nepravilnosti, ki so se tam dogajale, budno nadziral, dokumentiral in jih tudi skušal preprečevati. |
 |
V 28 letih obstoja zidu, je pri poskusih pobega umrlo 240 ljudi. Po ocenah se je na sodišču v NDR moralo zaradi poskusov pobega zagovarjati 75.000 ljudi. Kazen za poskus pobega je bil največkrat dve leti zapora, če so obtoženci pri pobegu uporabljali orožje, pa je bila najmanjša kazen pet let zapora. |
 CHECKPOINT CHARLIE, 1960 |
Checkpoint Charlie je bil eden najbolj znanih mejnih prehodov v času razdeljenega Berlina. Povezoval je ameriški in sovjetski sektor in je bil slovito prizorišče pobegov iz vzhodnega Berlina. Nahajal se je na Friedrichstrasse, uporabljali pa so ga lahko le vojska in veleposlaniki. Leta 2000 so na mesto postavili ponovno zgrajeno kontrolno hišico. |