V Afganistanu, ki je bil kljub formalni neodvisnosti pod močnim britanskim vplivom, so leta 1978 s podporo SZ izvedeni komunistični udar. Komunistična politika je bila v nasprotju z islamskimi zakoni, tradicijo in navadami. Uporniki, predvsem islamisti, so dobivali vojaško pomoč in opremo od drugih islamskih držav in od ZDA. Sovjetska zveza je videla v uporih ogrožanje svojih interesov v regiji in napovedala protiukrepe. V sovjetsko-afganistanski vojni (1979-1989) so se združene sile Sovjetske zveze in afganistanski komunisti bojevale proti islamskim upornikom (mudžahedinom).
Uradna Moskva priznava 15.000 mrtvih, ocene omenjajo 40.000 mrtvih sovjetskih vojakov. Stroški vojne so znašali 8 milijard dolarjev letno. V Afganistanu se je po uradnih podatkih zamenjalo 546.200 vojakov Rdeče armade. Na afganistanski strani je umrlo 2 milijona ljudi, predvsem civilistov.
Posledice
Država, ki je bila pred vojno nekakšen zgled modernizacije, je bila ekonomsko popolnoma uničena. In tudi etnično razdeljena. Izselilo se je 5 milijonov vojnih beguncev. Afganistan se je zaradi okupacije znašel na robu preživetja. Državljanska vojna, ki je sledila odhodu Rdeče armade, je položaj samo še poslabšala. In rešila ga ni niti ameriška okupacija (2001), ki je Afganistan pahnila v nova razdejanja.
Ker se je Rdeča armada v bistvu borila proti afganistanskim islamistom (ki so jim dodatno pomagale ZDA), so se sovjetski politiki začeli resno upirati tudi islamisti v sosednji Srednji Aziji, okrepilo pa se je tudi gibanje za neodvisnost v Čečeniji, kjer se je Rusija po razpadu SZ zapletla v novo nesmiselno vojno (Vir: Branko Soban: Vojna, ki je dotolkla in pokopala SZ. Delo.si, feb. 2014).
Ko so se afganci (kot pravijo sovjetskim vojnim veteranom), vrnili na svoje domove, se je pojavil nov problem. Vse travme, strese in “flash-backe” je dodatno krepil občutek, da je bila ta vojaška avantura velika napaka in da jih je mogočna sovjetska država, potem ko jih ni več potrebovala, zavrgla kot smetje. Mnogi so postali socialni problem, drugi so se vključili v mafijske strukture in postali še hujši problem.
 |
 |
 |
Ameriška zasedba (2001) – “Vojna proti terorizmu”
Afganistan so (po terorističnem napadu v ZDA 11. septembra 2001) leta 2001 napadle ZDA v imenu vojne proti terorizmu (talibanom), predvsem Al-Kaidi. V resnici so Američani v Kabulu zaradi geostrateških ciljev in vojaških oporišč, od koder je mogoče zlahka nadzorovati Kitajsko, Rusijo ter vso Srednjo in Južno Azijo.
Že nekaj let upoštevajo nasvete, da ameriška zmaga v Afganistanu ni mogoča in da je edina prava pot demilitarizacija in politična sprava med tamkajšnjimi skupnostmi in političnimi frakcijami.
Danes (leta 2020, op.a.) tudi v ZDA za vojaške intervencije in za “večne vojne”, ni več posluha (razen za vojaško-industrijski lobi). Afganistanska vojna je najdaljša v ameriški zgodovini in, ob vietnamski, ena najbolj neuspešnih. Washington je v Afganistanu do zdaj porabil 132 milijard dolarjev davkoplačevalskega denarja (Vir: Videmšek, Boštjan: Afganistanska vrnitev na točko nič. Delo.si, avg. 2019).
 PRIDELAVA OPIJA JE EDEN IZMED DEJAVNIKOV STRATEŠKE POMEMBNOSTI. |
Afganistan je največji svetovni pridelovalec opija (86 %, leta 2017). Iz nezrelih posušenih glavic maka pridobivajo opij, ki ga farmacevtska industrija uporablja za izdelavo zdravil. Iz surovega opija pa pridobivajo tudi prepovedano mamilo heroin. Pod talibani je bila pridelava opija prepovedana, s prihodom Američanov (leta 2001) in strmoglavljenjem talibanske oblasti pa je ponovno v razcvetu. |