Oba nasprotujoča bloka sta se bojevala posredno; večina kriznih žarišč v Evropi in na svetu je nastalo zaradi hladne vojne in vmešavanja velesil.
Krizna žarišča v Evropi
V Evropi je bila delitev na zahodni in vzhodni bloka vir stalnih napetosti. Ena prvih evropskih kriz se je začela, ko so Sovjeti za 11 mesecev blokirali zahodni Berlin (1948). Povojna Nemčija se je razdelila (1949) na dve državi in sčasoma razmejila z “železno zaveso”, katere del je bil tudi berlinski zid (1961-1989). Jugoslavija je po sporu s sovjetskim Informbirojem (1948) razvijala lastno pot v socializem; bila pa je tudi med ustanoviteljicami gibanja neuvrščenih. Velesili sta imeli odločilno vlogo tudi pri ureditvi povojne Avstrije in Trsta ter meje z Italijo.
Krizna žarišča v svetu
Ideološki tekmici se neposredno nista spopadali, neprestano pa sta posredno merili moči – na primer v korejski (1950-1953), vietnamski (1956−1975) in afganistanski vojni (1979−1989) ter na Bližnjem Vzhodu, po ustanovitvi židovskega Izraela, leta 1948. Velesili sta bili najbližje neposrednemu jedrskemu spopadu v času kubanske krize, oktobra 1962.