Kubanska kriza*

Sovjetski predsednik Nikita Hruščov je na komunistični Kubi začeli nameščati jedrske rakete. Tedanji ameriški predsednik John F. Kennedy je zato zaukazal pomorsko blokado karibskega otoka. Svet je bil na robu jedrske vojne. Po 13 dneh napetosti se je kriza končala s kompromisom – Sovjeti so umaknili rakete s Kube, Američani pa iz Turčije in Italije. Za neposredno komunikacijo so začeli uporabljati “rdeči telefon”.

 

 

Razvoj dogodkov:

Na Kubi je vladal diktator general Batista (podpora ZDA).

Komunistični upor leta 1959 je vodil komunist Fidel Castro. Izvedli so reforme zdravstva, gospodarstva, uvedli žensko enakopravnost in s Sovjetsko zvezo podpisali sporazum o sodelovanju (1961).

Leta 1961 je neuspešen vdor komandosov (financira CIA) za pomoč domačim nasprotnikom revolucije v Prašičjem zalivu.

Leta 1962 je ZSSR na Kubi začela skrivoma postavljati raketne baze iz katerih bi lahko dosegli državno ozemlje ZDA. Zato so ZDA izvedle pomorsko-zračno blokado Kube, zahtevale umik raket in pripravljale invazijo na otok. Neposredne komunikacije med velesilami ni bilo. Svet je bil na robu jedrske katastrofe. Izredna psihološka napetost in živčna vojna je trajala 13 dni.

 

Konec krize:

  • Hruščov je zaukazal umik raket s Kube, Kennedy je odprl pot.
  • Kuba je ostala oborožena in komunistična država.
  • Uvedli so “rdeči telefon” (direktno povezavo med predsednikoma ZDA in SZ).
  • Obe velesili sta privolili v pogovore o razoroževanju in popuščanju napetosti.

 

FIDEL CASTRO

BLOKADA KUBE

MERJENJE MOČI

 

“Che” Guevara, Ernesto (1928 – 1967) legendarni kubanski revolucionarni vodja argentinskega rodu, zdravnik in gverilec, ki je postal heroj proti kubanskemu diktatorju Batisti. Ubit je bil 1967 v Boliviji in pokopan na skrivnem mestu. Leta 1997 so njegove posmrtne ostanke odkrili, ekshumirali in vrnili na Kubo, kjer so ga pokopali. Njegova fotografija Alberta Korda je postala ikonična podoba 20. stoletja.


<<< Nazaj