Vietnamska vojna (1955 – 1975) je bil vojaški spopad med Severnim in Južnim Vietnamom (podpora ZDA).
Bila je prva sodobna vojna, v kateri je Vietkong izvajal izključno gverilsko bojevanje brez ustaljene frontne črte. Gverilci v džungli so bili opremljeni z lahkim orožjem. Zgradili so mrežo podzemnih tunelov, v katerih so imeli skladišča, skrivališča in začasna bivališča.
Američani so razvili taktiko zračnih desantov in uporabljali zažigalna sredstva (napalm) in razne bojne strupe za uničevanja zelenja v džungli. Kljub tehnološki premoči in silovitemu bombardiranju Američani niso uspeli popolnoma uničiti gverilcev.
 VIETKONGOVCI |
 HELIKOPTERSKI DESANTI |
 PODZEMNI TUNELI |
Vietnamska vojna je pokazala, da so tudi velesile lahko ranljive in da izurjenost ter tehnološka premoč nista nujno dovolj za uspeh. Poraz je ZDA drago stal. Poleg človeških žrtev in množice ranjenih je škodo utrpelo tudi ameriško gospodarstvo. Doma so se srečevali s številnimi protesti mirovniških gibanj . Omajan je bil ugled ZDA v svetu. Vietnamska vojna je bila tudi prva vojna, v kateri je ena stran (ZDA) zmagala v vseh bitkah, vendar izgubila vojno.
Razvoj dogodkov:
HO SHI MINH
Po koncu II. svetovne vojne so poskušali Francozi obnoviti svojo oblast v Indokini. Kljub njihovemu prizadevanju je leta 1945 Ho Ši Minh razglasil socialistično usmerjeni Vietnam. Francija je poslala vojsko, ki je bila neuspešna proti gverilcem.
Na konferenci v Ženevi leta 1954 so Vietnam po 17. vzporedniku razdelili na komunistični Severni Vietnam in Južni Vietnam (diktatura, podpora ZDA). Hkrati sta nastala še Laos in Kampučija.
V Južnem Vietnamu se je razvilo močno komunistično gibanje Vietkong, ki si je želelo združitve s Severnim Vietnamom. ZDA so podprle južno vietnamsko oblast s finančnimi sredstvi, vojaškimi svetovalci, orožjem, tehniko in logistično podporo. Leta 1964 so se v vojno vključile tudi same.
Mirovna pogodba v Parizu 1973: sprejeli so sklep o umiku ZDA. Sledil je napad Severnega Vietnama na južni del države. Podpore ZDA ni bilo več. Leta 1974 je ameriškega predsednika Richarda Nixona (odstopil – afera Watergate) nadomestil Gerald Ford.
Leta 1975 so s padcem Saigona na oblast prišli komunisti. Južni Vietnam so združili z Demokratično republiko Vietnamom; prestolnica Saigon se je preimenovala v Hošiminh.
WASHINGTON, 15.11.1969
Največjega protivojnega protesta v zgodovini ZDA se je v Washingtonu udeležilo 700.000 demonstrantov. Vojna je terjala 5 milijonov beguncev in 1,5 milijona (Vietnam) in 58.000 (ZDA) žrtev. Povprečni ameriški vojak je na bojišču ostal 1 leto. 82 % vojakov v Vietnamu je uživalo droge. Povprečna starost vojakov je bila 19 let.