Jugoslovanski spor z Informbirojem, 1948
Nadzor vzhodne Evrope po II. svetovni vojni je sovjetsko vodstvo želelo razširiti tudi na Jugoslavijo. Sovjetski Informbiro (Komunistični informacijski biro je bila povezovalna organizacija vseh komunističnih strank in kasneje komunističnih držav v Evropi) je leta 1948 obtožil Komunistično partijo Jugoslavije za oddaljevanje od marksistične in leninistične ideologije in sovražen odnos do Sovjetske zveze (ZSSR) ter jo izključil iz te organizacije. Resnični vzrok spora je bil, da je Jugoslovansko vodstvo (Josip Broz Tito) želelo večjo samostojnost odločanja o jugoslovanski politiki. Stalin je preprosto želel imeti nadzor nad vsemi komunisti na svetu.
JOSIP VISARIONOVIČ DŽUGAŠVILI STALIN in JOSIP BROZ TITO
Na mejah Varšavskega pakta (Bolgarija, Romunija, Madžarska), kjer se je nahajalo 1 milijon sovjetskih vojakov, je prihajalo do obmejnih incidentov. Od leta 1949-1952 je bilo 920 obmejnih spopadov, v katerih je umrlo 18 jugoslovanskih vojakov JLA. Jugoslavijo so osamili. Prekinjeni so bili diplomatski in gospodarski stiki z ZSSR. Ponujeno pomoč (hrana, denar, tehnološka oprema) sprejmemo od Zahoda.
GOLI OTOK
Obračun z Informbirojevci – Ker so nekateri jugoslovanski komunisti podprli Stalina, je jugoslovanska oblast začela obračunavati s privrženci in namišljenimi privrženci Informbiroja. Več deset tisoč članov partije je bilo izključenih, več tisoč ljudi pa se je znašlo v taboriščih. Leta 1949 so ustanovili Goli otok, koncentracijsko taborišče za tiste, ki so ali naj bi podpirali Stalina. Jugoslovanske oblasti so v letih 1949–1956 na Golem otoku zaprle več kot 13.000 (550 Slovencev) političnih nasprotnikov.
Stalina je po njegovi smrti 1953 nadomestil Nikita Hruščov in pritisk na vzhodne države je nekoliko popustil. Na samostojni poti v socializem je bila Jugoslavija tudi ena izmed ustanoviteljic gibanja neuvrščenih (1961), ki je zavračalo blokovsko delitev sveta.